Jump to content

Romani - arli

O CSN i jek vlasti so kerela buti e švedikane studiribaskere dumodejbaja, mangela te phenel pe e ekonomikane dumodejbaja hem e krediteskere lovencar e studiribaske. Amen keraja buti hem e kreditencar bašo vozibaskiri dozvola hem bašo khereskere buča. Akate šaj te čitine bašo sa o dumodejbe so amen daja. I informacija ki romani čhib i ko jek generalno nivo.

Tlo pravo te koristine tli nacionalno minoritetno čhib

Te sian jek kotor kotar disavo nacionalno minoriteti tegani isi tut pravo te koristine tli čhib ko kontakti e vlastencar. E Švedijakere nacionalno minoritetija i o javudie, o roma, o samija, o švedikane fincija hem o tornedalcija. O nacionalno minoritetno čhibja i: javudikani čhib, romani čhib, samikani čhib, finsko čhib hem i meänkieli čhib.

Buteder bašo o pravo te vakeren pe o nacionalno minoritetno čhibja terdžola ko

Studiribaskoro dumodejbe – ekonomikano dumodejbe hem krediti studiribaske

Isi razna studiribaskere dumodejbija hem odova zavisinela kotar odova so studirinea hem kobor berš isi tut. Akala i o obična:

Studiribaskoro pomožibe – ekonomikano dumodejbe tuke so studirinea ki gimnazija hem so isi tut 20 berš ja pale pohari

Te studirinea ki gimnazija šaj dela pe tuke studiribaskoro pomožibe dži ko anglonilaeskoro termini keda pherea 20 berš. O studiribaskoro pomožibe i kerdo kotar razna ekonomikane dumodejbija, ko primer studiribaskoro ekonomikano dumodejbe hem ekstra dodatko. O ekstra dodatko i jek ekonomikano dumodejbe so šaj dela pe tuke te isi tle familija hari masekoskere love.

Ekonomikano dumodejbe kotar o CSN studiribaske ki gimnazija (på svenska)

Studiribskere love – ekonomikano dumodejbe hem studiribaskoro krediti

E studiribaskere love i kerde kotar ekonomikano dumodejbe hem studiribaskoro krediti. Tu šaj te rode studiribaskere love kotar o anglojevendeskoro termini keda pherea 20 berš. Te studirindžan disavo školujbe pali gimnazija, ko primer ko univerziteti, tegani šaj te rode studiribaskere love te nane tu da pherde 20 berša. E studiribaskoro krediti trebela te irane palal.

Studiribakere love kotar o CSN bašo studiribe (ekonomikano dumodejbe hem krediti (på svenska)

Studiribaskoro startibaskoro ekonomikano dumodejbe tuke so sian bizobuti

O Studiribaskoro startibaskoro ekonomikano dumodejbe i tuke so sian bizobuti but vreme hem so trebela te dža ki fundmentalno (osnovno) školujbe ja pale ko gimnazikano školujbe kaj te šaj te del pe tuke buti. Odova i jek ekonomikano dumodejbe so šaj te del pe tuke maksimalno 50 kurke te studirinea ko pherdovreme.

Studiribaskoro startibaskoro dumodejbe keda manuš i bizibuti (på svenska)

Sian javere phuvjakoro gradžani?

Tu sar javere phuvjakoro gradžani te pherea disave uslovija šaj te ovel tut pravo te le švedikano studiribaskoro dumodejbe.Te isi tut naograničimi ačhojbaskiri dozvola (PUT) hem te bešea džigde ki Švedija, tegani manuše obično isi pravo bašo švedikano studiribaskoro dumodejbe.

Te isi tut ograničimi ačhojbaskiri dozvola kotar o Migrationsverket odoleske so isi tut našlemanušengoro statusi ja pale javera asavke buča, tegani da isi tut but vare pravo bašo švedikano studiribaskoro dumodejbe. Ama te rodea azili tegani nane tut pravo bašo odova.

Isi razna regularija a odova zavisinela kotar savi phuv avena o državljajna avrialdan ja pale andral kotar EU/EES ja pale Švajcarija.

Platin o krediti studiribase

Tu kova studirijan hem ljeljan krediti studiribase (studielån) kotar CSN valjani te platine o bordži keda pauzirineja ja keda završijan te studije. Akava važini hem ked hijan bizo buti, ked dobineja roditeljsko dodatko ja ked seljisaljan ki aver phuv. Akate šaj te arakhe informacije ando odova sar platineja to bordži napalal hem so šaj te čere ako isi tut pharipe te platine.

Platin o krediti studiribase

Uźilipe vaś tradimasko licenzo (Körkortslån)

Tu śaj les love uźile andar o CSN te śaj les e kategorija B vaś o tradimasko licenzo. Tuke śaj avel tuke majlokho te arekhes tuke buki kana si tut ekh tradimasko licenzo.

Tu śaj kandidatuis aśal uźilipe vaś o tradimasko licenzo te tu san:

  • Maśkar 18 thaj 47 berśa, tu san bibukjako thaj tu saste mujavos e konkretnone kondicionenca
  • Maśkar 19 thaj 20 berśengo thaj tut si tut ekh ućhe śkolaki diploma aj equivalentno

Tu śaj em but les uźile SEK 15,000. Tu atoska trubul te iris o uźilipe, thaj tu trubul te keres kadava date i tu te na les ekh tradimasko licenzo.

Informatikano matrijali bašo krediti vozačko dozvolake (på svenska)

Kontaktirin amen

Keda kontaktirinea amen tuke šaj dela pe odgovor ki švedikani ja ki anglikani čhib.

Pučiba bašo pravo bašo švedikano studiribaskoro dumodejbe

Telefonirin amenge bašo švedikano studiribaskoro dumodejbe

Ponedelniko – petko, 9.00 – 12.00

0771 276 300

Phrav o e-poštakoro formulari

ebrev@csn.se

Amen odgovorinaja normalno palo trin dive

Pučiba bašo studiribaskoro dumodejbe

Telefoniri amenge bašo studiribe

ponedelniko–petko, 9.00 – 15.00

0771 276 000

Phrav o e-poštakoro formulari

ebrev@csn.se

Amen odgovorinaja normalno palo trin dive

Pučiba bašo iranibe palal e studiribaskere love

Bašo paleiranibe love telefonirin amenge

ponedelniko - petko, 9.00-15.00

0771 276 000

Phrav o e-poštakoro formulari

ebrev@csn.se

Amen odgovorinaja normalno palo trin dive

Pučiba bašo krediti khereskere bučenge

Telefonirin amenge bašo krediti khereskere bučenge

ponedelniko–petko, 9.00 – 15.00

0771 276 100

Phrav o e-poštakoro formulari

hemutrustningslan@csn.se

Amen odgovorinaja normalno palo trin dive

Pučiba bašo krediti vozačko dozvolake

Telfonirin amenge bašo krediti vozačko dozvolake

ponedelniko – petko, 9.00-12.00

0771 276 000

Phrav o e-poštakoro formulari

Amen odgovorinaja normalno palo trin dive

Icon for updated Updated: 2022-01-01
Did this page help you?